Ljudje smo hecna bitja. Večina od nas je odvisna od vedno in povsod imeti prav. Pravzaprav je to naš Ego - njegova energija raste, kadar mu okolica ploska in za ta aplavz bo naredil vse. Prav zanimivo je opazovati, kako se nekateri oprimejo še tako neverjetnih argumentov in obrambnih taktik, da jim kdo drug niti slučajno ne bi mogel dokazati , da nimajo prav.
Kaj pravzaprav to pomeni? Vsak posameznik živi v svojem individualnem, subjektivnem svetu. V njem se počuti varno, ga pozna in se prav dobro znajde. Problem se pojavi, ker pravila svojega sveta projicira v zunanji svet in s tem samodejno obarva svetove drugih s svojimi barvami. Z drugimi besedami: ker je moj svet tak in je to edino kar poznam, potem je to zame realno in je normalno, da ga takega vidijo tudi drugi. In v tem grmu tiči zajec. Nekdo drug gleda na svet drugače in si misli isto. Stvar se zakomplicira, ko se dva osebka, vsak s svojim svetom, srečata in skušata drug drugega prepričati in dokazati čigav svet je boljši, bolj realen in bolj "objektiven". Najboljše pri vsem pa je, da je pravzaprav vse skupaj nesmiselno, saj je ta svet le del iluzije.
Naš pravi Jaz, ki ni obremenjen z vso Egovo navlako, izhaja iz Enosti, kjer je edina realnost brezpogojna Ljubezen. Danes sem se srečala z nekom z zelo močnim Egom, ki nikakor ne dopusti, da bi mu kdo "solil pamet". Moj Ego si je že pomel roke in zavihtel meč, da se poda v bitko, ko sem se spomnila, da s tem ne bo nič doseženega in začela globoko dihati, se 2x ugriznila v jezik, nato pa še stisnila zobe, da ne bi začela brezsmiselne bitke.
Oseba je ostala brez nasprotnika in precej hitro zapustila prizorišče. Vsaka vojna je sestavljena iz večih bitk in če ni bitk, ne more biti vojne. Torej se potrudim in odločim za mir. Vsak dan. Tolikokrat kot je potrebno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar