26. 5. 09

Nova, Vodnarjeva doba



Premiki zavesti, dvig vibracije, nova zemlja, vsa ta duhovnost... zakaj? Čemu? Kako to, da se je kar naenkrat pojavilo toliko new agea? Kaj nam sedaj kar naenkrat prodajajo angele, mojstre, milijon in eno tehniko za... kaj? Verjetno se tudi komu med vami porajajo ta vprašanja. Še posebej, če »padete« v kakšnega od blogov ali spletnih strani kot je tale. Od kod se je vse to vzelo? Zakaj se še 10 let nazaj o vsem skupaj ni skoraj nič vedelo? Pa začnimo od začetka. Z malce zelo laične astrologije.

Ko Zemlja kroži okoli Sonca, se navidezno pomika skozi nebo, ki je razdeljeno na dvanajst delov. Vsakemu delu vlada določeno ozvezdje in vsi skupaj sestavljajo zodiakalni krog. Vsako ozvezdje zodiaka ima svoje lastnosti in značilnosti, ki vplivajo na vse, kar se dogaja na našem malem planetu. Tisti, ki še vedno ne verjamete, da imajo planeti in zvezde lahko vpliv, se spomnite, da se samo zaradi naše Lune morje dvakrat na dan dvigne in spusti. Zemlja se v enem letu pomakne skozi vseh 12 zodiakalnih znamenj. Ker pa je Zemlja del galaksije, se skupaj z vrtenjem okoli središča galaksije pomika še skozi večji krog, ki mu ravno tako vladajo energije zodiaka. Ta krog okoli središča galaksije traja 25.800 let (naše osončje leži približno na 1/3 oddaljenosti od zunanjega roba galaksije), to je eno kozmično leto. Kozmični »mesec« (t.i. precesijska doba) tako traja 2150 let. In sedaj smo v času, ko prehajamo iz kozmičnega meseca Rib, v kozmični mesec Vodnarja. To pa pomeni ogromno spremembo energij.

Ribi simbolizirata področje podzavesti, sanj in razmišljanja kot reakcijo na zunanje okoliščine. Značilne lastnosti Rib so individualnost, idealizem in predanost idealu. Značilnost dobe Rib je polarizacija na dobro-zlo, belo-črno, sever-jug, naši-vaši. Med poglavitnimi značilnostmi dobe Rib je potrebno omeniti pojav in razvoj globalne religije, temelječe v največji meri s simboliko vode: krst, hoja po vodi, sprememba vode v vino... Tudi razpoznavni znak prvih kristjanov je bila riba. Sedaj vstopamo v Vodnarjevo dobo. Energije Vodnarjeve dobe so energije ljubezni, povezanosti, harmonije... Iz dualizma se torej pomikamo v enost. Ker se je spremenil vpliv zvezd, ki sevajo svojo energijo, se zdi, da nič več ne deluje »po starem«. Vsi preživeti vzorci vedenja se čistijo v skladu z višjimi duhovnimi zakoni. Nova duhovna gibanja v 60ih letih prejšnjega stoletja niso zaman dobila imena New age.

Vse te spremembe se na energijskem nivoju zaznavajo kot sprememba vibracije. Ribe so vodno znamenje, vodnar zračno – voda je gostejša od zraka, torej se vibracija v novo dobo dviga. Ta dvig pomeni spremembo in spremembi se lahko upiramo ali se ji prilagodimo. Ker berete tele vrstice, ste spremembo začutili in se ji pričeli prilagajati. Tisti, ki se spremembi upirajo, verjetno teh vrstic ne bodo nikoli prebrali.



18. 5. 09

Egotrip

Ob vsem, kar se zadnje čase dogaja na energijskih nivojih, se samo še čudim. Dobro, da kdaj kdo napiše, kaj se dogaja, da lažje zadiham. Opažam, da je bistvenega pomena zavedanje sedanjega trenutka in prizemljevanje. Brez tega me kar odnese in dogajanje čez dan gre kar mimo mene. Intenzivno opazujem svoj ego in kako me prinaša naokrog. Ego so misli in čustva, ki nadzorujejo nas, namesto da bi mi njih (v freudovski psihologiji sta to id in ego). Kadar govorimo o sebi in uporabljamo zaimek »jaz« ponavadi govorimo o tem kdo smo. Vendar to ni pravi jaz, to ni tisti svetlobni del nas samih, ni naša duša. Ko govorimo o sebi govorimo o nekem imenu in priimku s katerim se identificiramo, govorimo o poklicu in delu, ki ga opravljamo, govorimo o tem, kaj vse smo že počeli. In vendar je to samo obleka, ki jo nosi naša duša. Bistvo nas samih nima nič z jezo, žalostjo, frustracijami, predsodki, mentalnimi vzorci – vse to je egova navlaka.

Kako preseči ego in prepoznati pravi jaz? Tako, da naša zavest postane opazovalec, da se distancira od čustvenega dogajanja, odzivov naših miselnih struktur – to namreč nismo mi, ampak programi, ki delujejo v našem energetskem polju. Ko se v odnosih zapletamo v čustvene drame, ko se odzivamo na čustva drugih, ko želimo imeti kontrolo, takrat se z vsem tem identificiramo in rečemo: jezen sem, užaljen sem, na živce mi gre… Če pa je naša zavest opazovalec rečemo: zanimivo, ta dogodek sproži jezo, ta človek s svojim obnašanjem povzroči užaljenost; v čustvenem polju se pojavi sreča… Ko se postavimo v vlogo opazovalca se lahko vprašamo: zakaj se to zgodi? Ko v odnosih reagiramo, je to posledica določenih "sprožilcev", ki aktivirajo programe v nas samih. Ni namreč mogoče, da bi nas nekaj ujezilo, če tega vzorca nimamo v sebi. Bolj kot nam nekaj pomeni, bolj se s tem identificiramo in bolj to občutimo kot osebni napad.

Ego se zapleta v razmišljanja in misli iz preteklosti in strahove glede prihodnosti. Kadar nas nek dogodek močno zaznamuje mu s tem, ko o njem razmišljamo, ga analiziramo, o njem razlagamo dovajamo energijo. Dejstvo, da smo zamudili vlak se ne spremni s tem, ko se jezimo in tarnamo in razlagamo ljudem, kako smo zamudili vlak. Energija ostaja v preteklosti. Vso to energijo bi namreč lahko usmerili v sedanje iskanje rešitve – kdaj gre naslednji vlak. Ali pa, kadar se pripravljamo na neko srečanje ali pogovor – v glavi si delamo scenarije, predvidevamo potek pogovora in usmerjamo vso energijo v te prihodnje dogodke – potem pa se zgodi, da je odziv popolnoma drugačen kot smo pričakovali. In toliko energije smo potrošili za nekaj, kar se ni nikoli zgodilo, ker smo izhajali izključno iz svojih miselnih vzorcev.

Pogost miselni vzorec, ki ga nosimo ljudje v sebi je: jaz imam prav. Ko komuniciramo z ljudmi okoli sebe, je vse lepo in prav, dokler nam prikimavajo in se s tem strinjajo z našim vzorcem. V trenutku, ko nekdo drug izrazi nestrinjanje z nami, nastane cel hudič. In naša oznaka takega človeka takoj dobi razne slabe oznake: z njim se ne da pogovarjati, nima pojma, kdo pa misli, da je… In ta človek je samo pokazal na vzorec v našem mentalnem telesu. In vse kar smo mu pripisali, smo pravzaprav pripisali nam samim. Kot opazovalec bi lahko rekli: kadar deluje ego se z mano ne da pogovarjati, nimam pojma, mislim, da sem nekaj več. In na ta način se ne identificiramo s tem delom ega, ampak ga prepoznamo in tako odvzamemo energijo. Naslednjič bomo tako težje delovali iz ega.

Kakšno pa je stanje brez vpliva ega? Zakaj bi se sploh trudili biti v kakšnem drugačnem stanju? Svoj pravi jaz, svojo dušo za začetek dosežemo v meditaciji, ko vstopimo v občutek notranjega miru, harmonije, sočutja, globokega zadovoljstva in notranjega veselja. Kaj ne bi bilo čudovito, če bi ves čas živeli v teh občutkih? Vračanje v zavedanje, v razsvetljenje se dogaja s prepoznavanjem plasti ega. Naša edina vstopnica v "nebesa" je poznavanje našega pravega bistva.

Za konec zgodbica, ki zelo nazorno pokaže kako deluje naš ego-um.
Hodila sta dva meniha po poti. Prideta do vasi, kjer je bila zaradi dežja cesta zelo blatna. Na eni strani ceste je stala gospodična v lepi obleki in razmišljala, kako naj pride čez cesto, brez da bi si umazala obleko. Prvi menih je stopil do nje, jo dvignil, nesel čez cesto in nato mirno nadaljeval pot. Meniha sta hodila že pet ur, ko se oglasi drugi menih: Kako si lahko prijel in nesel tisto žensko, kaj ne veš, da mi menihi tega ne počnemo? Prvi menih ga je pogledal in mu odgovoril: Jaz sem žensko odložil že pred petimi urami. Kaj jo ti še vedno nosiš s seboj?




5. 5. 09

Kaj dajemo vase?


Glede na to, da večina ljudi ne živi zavestno, gre veliko stvari mimo njih. V avtomobilu poslušajo radio pa ne slišijo kaj igra, gledajo televizijo pa ne vidijo kaj se vrti (samo pomislite na reklame), v službi večino dela opravljajo avtomatsko, prehranjevanje prav tako poteka samodejno (kaj ste jedli predvčerajšnjim za kosilo?). Naši možgani beležijo vse, spomnimo pa se le tistega, kar je vzbudilo pozornost. Tako lahko rečemo, da le malo stvari počnemo zavestno. Še posebej, ko pride do odnosov – reagiramo iz navade, glede na to, pod vplivom katerih določenih čustev se nahajamo, seveda ob tem, da se jih največkrat niti ne zavedamo. Kljub temu pa vse informacije, energije čustev, misli in občutkov ostanejo v naši auri. In na to se nanaša naslovno vprašanje.

Pa pričnimo na fizičnem nivoju. Hrana. Kakšno hrano jeste? Ko jeste ali se zavedate kaj dajete vase? Zadnje čase se veliko govori o prehrambenih dodatkih, konzervansih, ostankih pesticidov v hrane, da ne omenjam gensko spremenjenih organizmov. Nekje sem zasledila podatek, da povprečen zahodnjak v enem letu skonzumira 6 kg konzervansov in prehrambenih dodatkov. In kdor pazi na hrano, kupuje bio izdelke in tega ne more početi drugače, kot da »komplicira« velja za čudnega. Pomislite kam smo prišli, da si čuden, če želiš jesti naravno hrano!? Ja, telesa že dolgo ne poslušamo več. Prejšnji teden, ko sem bila v Londonu sem imela post s sadnimi in zelenjavnimi sokovi. Nobene trdne hrane. Počutim se kot rožica in sedaj, ko prehajam nazaj na trdno hrano opažam, da je težko priti do naravne hrane. In predvsem drago. Kozmetika je še en primer, na katerega malokdo pomisli. Pojdite v kopalnico, preberite sestavine, ki so v vašem milu za tuširanje. Ja, vse to dajete nase in vase. Ker tudi skozi kožo snovi prehajajo v telo, mar ne?

Tisto, kar obremenjuje naše čustveno in mentalno telo (torej psiho) v zadnjih letih največkrat poimenujejo stres. Današnji stres je predvsem psihosocialen, največkrat povezan z delom. O tem lahko preberete vsaj en članek v vsaki reviji, zato se v podrobnosti ne bom spuščala. Dejstvo je, da si ne privoščimo počitka, ki bi nam omogočil regeneracijo. Zato se stvari kopičijo in doživljamo tesnobo, napetost, nemir, razdražljivost, občutek izčrpanosti in brezvoljnosti... Vse to vpliva na odnose, ki jih imamo z ljudmi okoli sebe in ponavadi ta občutja potencirajo. V našem čustveno-mentalnem območju se znajdejo tudi vse informacije, ki jih vidimo, slišimo iz okolja (radio, televizija, časopisi) in se povežejo z našimi vzorci. Če na televiziji gledamo prizore nasilja, smo se naučili, da izklopimo sočutje in empatijo, a informacija nasilja vseeno vstopi v naše energetsko telo. Rezultat formule nasilje minus sočutje ima lahko v skrajnosti hude posledice - vsi smo seznanjeni s pomori v šolah, ko se je nekomu »utrgalo«. Na manj ekstremnem nivoju je morda to, da kaplja čez rob sproži kričanje, psihično nasilje ali celo fizično agresijo. Kar gre noter, mora tudi ven.

Ko vse zgoraj omenjene vplive in izkušnje prevedemo v energijo, dobimo odtis energije, ki nas obdaja. Lastno energetsko telo občutimo skozi občutke in tisto, kar se nam dogaja v življenju. Na tem nivoju deluje zakon privlačnosti. To so naše vibracije in frekvence, ki jih oddajamo v univerzum. In na tem nivoju univerzum komunicira z nami. V trenutnem obdobju, ko se zvišuje vibracija celotne Zemlje, se zaradi povečanega dotoka Svetlobe spreminja naše energetsko polje. To pa pomeni, da se stvari podirajo, čistijo, spreminjajo in če se naše delovanje temu ne prilagaja, se zdi kot da gre vse narobe. Prva pomoč je, da se pričnete zavedati svojega življenja, sebe in vsega, kar se vam dogaja. S tem pričnete aktivno opazovati in sodelovati v procesih, ki se odvijajo. Samoanaliza je intenzivna in učinkovita metoda: zakaj tako reagiram, zakaj me nekaj moti, kaj lahko izboljšam, kako lahko nekaj spremenim? S tem boste začeli tudi uravnavati tisto, kar pride v vas, predvsem pa boste pričeli zavestno živeti svoje življenje. To pomeni, da boste prevzeli vajeti v svoje roke in s tem sprejeli tudi odgovornost ter postali kreatorji svojega življenja. To kar v resnici ste.